Razstava Misliti glasbo predstavlja dela treh uveljavljenih fotografov, italijanskega avtorja Luce Alfonsa d’Agostina ter domačih ustvarjalcev Jerneja Humarja in Žige Koritnika, ki aktivno delujejo na obmejnem območju.[1] Fotografi prihajajo iz različnih kulturnih okolij, a jih navdihuje ista vsebina, predvsem pa njihove opuse povezuje strast do glasbe, bodisi jazza bodisi sodobnih, eksperimentalnih glasbenih izrazov, ki se izogibajo klasičnim smernicam. Razstavljene fotografije razkrivajo, da glasbo dojemajo kot svobodo izraza, improvizacijo in spontanost. Njihova dela pravzaprav predstavljajo nekakšno vizualno vzporednico glasbi, saj reportažna fotografija zahteva od fotografa – seveda poleg dobrega poznavanja fotografskih zakonitosti in izrazne moči fotografije – globoko osredotočenost, odprtost in skoraj intuitivno sposobnost odzivanja na minljive trenutke. Iz njihovih vizualnih zapisov lahko razberemo, da jih glasba zanima z različnih perspektiv, saj prikazujejo tudi intenzivno komunikacijo z občinstvom, dogajanje v zaodrju in svoj osebni stik z glasbeniki, ki se odraža v podobi intimnih, psihološko poglobljenih portretov. Skupni imenovalec njihovega dela pa je sposobnost popolnega zlitja z dogajanjem, ki jim omogoča, da energično vzdušje in osebno občutenje ritma in zvoka učinkovito prenesejo tudi na dvodimenzionalno površino fotografske podobe.

[1] Jernej Humar že vrsto let dokumentira novogoriški festival Glasbe sveta. Luca Alfonso d`Agostino je dolgoletni fotograf festivala Jazz&Wine of Peace v Krminu, ki v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica prireja posamezne dogodke tudi na slovenski strani meje. Tudi Žiga Koritnik je leta 2005 fotografiral dogajanje na festivalu Jazz&Wine of Peace v Krminu, zadnja leta pa sodeluje s festivaloma Glasbe sveta ter ustvarjalne glasbe in improvizacije Brda Contemporary Music Festival v Goriških Brdih.