Razstava štirih odličnih ilustratorjev različnih generacij in avtorskih izrazov predstavlja Primorsko v slikanicah in stripih preko štirih knjižnih izdaj.

Na razstavi Pravljična Primorska so predstavljeni originali in reprodukcije knjižnih ilustracij, katerih rdeča nit je z domišljijo prepredeno raziskovanje primorske pokrajine od Trsta preko Krasa do (Nove) Gorice in Ajdovščine. Z grajskimi gospodičnami bomo spoznavali devinske mite in njihov odmev v sodobnosti ter se odpravili na kraško pustolovščino v iskanju pečatov kamna, ruja in burje, ki nas bo vodila do čisto pravih škratov … S pomočjo velikana, ajda, po katerih ima Ajdovščina ime, se bomo potepali ob Hublju,  v družbi oslička Stanka pa potovali v času od Trsta prek Kobdilja do Gorice. 

Zvonko Čoh je v sodelovanju s piscem Urošem Grilcem upodobil kraško pokrajino v prikupni slikanici Škratje s Krasa (Škrateljc, 2018), v kateri se grajska gospodična in vitez brez strahu podata v pogajanja s strašno škratastimi škrati Kamnom, Burjo in Rujem. Jurij Devetak je s tržaškim pesnikom in prevajalcem Markom Kravosom v stripu Deva iz Devina in trije junaki (ZTT, 2023), v katerem spremljamo nastanek šolske gledališke predstave, duhovito prepletel pogansko-mitološko in pravljično raven v dialogu s sodobnostjo. Tina Volarič je z zgodovinarjema Markom Klavoro in Davidom Kožuhom ustvarila domišljijsko slikanico Karlo in Stanko (Goriški muzej, 2023), ki nas popelje na neverjetno potovanje v primorsko zgodovino, na katerem deček Karlo v družbi oslička Stanka izve marsikaj o svojem pranonotu, pranoni in vsej družini. Jaka Vukotič in Uroš Grilc sta v stripu Ajdi iz Wajdušne (Škrateljc, 2022) bralstvu razkrila zgodbe iz sveta vilincev, škratov, ajdov in drugih strašnih prikazni, ki od nekdaj kolovratijo po okolici Ajdovščine.

Zvonko Čoh (1956) je slovenski ilustrator in avtor animiranih filmov. Po končanem študiju na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje leta 1980 je začel delati kot svobodni umetnik. Za ilustracije je prejel številne nagrade, med drugim veliko nagrado Hinka Smrekarja in Levstikovo nagrado. Ustvaril je več kratkih risanih filmov in prvi slovenski celovečerni risani film Socializacija bika? (skupaj z Milanom Eričem, 1998), za katerega sta z Eričem prejela nagrado Prešernovega sklada 1999.

Jurij Devetak (1997) je ilustrator in stripovski ustvarjalec iz Nabrežine. Od leta 2018 sodeluje z različnimi časopisi in revijami. Leta 2020 je zaključil šolanje na mednarodni šoli za strip v Padovi. Je avtor romana v stripu Nekropola, nastalega po motivih istoimenskega romana Borisa Pahorja. Leta 2023 je izšel strip za otroke Deva iz Devina in trije junaki (ZTT), ki je nastal v sodelovanju s tržaškim pesnikom, pisateljem, esejistom in prevajalcem Markom Kravosom.

Tina Volarič (1980) je ilustratorka in pesnica. Že med študijem etnologije in kulturne antropologije jo je spremljalo likovno ustvarjanje. Od leta 2013 deluje kot ilustratorka, samozaposlena v kulturi. Snuje avtorske slikanice za otroke in odrasle in ilustracije prispeva za otroške revije (Galeb, Ciciban, Cicido). Z ilustracijami je opremila tudi svoj pesniški prvenec Krožnice večglasnih tišin (2014). Je avtorica nagrajene avtorske slikanice brez besed Črta (2021), avtorske slikanice Nonotov zid (2021), slikanice Karlo in Stanko Marka Klavore in Davida Kožuha (2023), ilustrirane zbirke pesmi za otroke Rime na veter Milana Šelja (2024) in drugih.

Jaka Vukotič (1982) je študiral arhitekturo, a se je na koncu odločil za ilustracijo. Je soavtor stripovskih albumov Znamenitni (2020), Reformatorji (2022)  in Cukrarna: zgodba slovenske pesniške duše (2023). Poleg tega so bile njegove ilustracije objavljene v knjigah Ne pozabi na naslov! (2022), Jezični možje (2015), Pesmi na recept (2023), Super Vid (2022), Sposojena babica Štefi (2022). Njegove ilustracije najdete tudi v učbenikih (Moj Najde, Mladinska knjiga), v otroških in mladinskih revijah, tako domačih (Moj Planet,Cicido, Ciciban), kot tujih (Highlights magazine).