𝙅𝙪𝙡𝙠𝙖 je kratki animirani film, prirejen po črtici 𝙈𝙚𝙩𝙪𝙡𝙟 𝙣𝙖 𝙤𝙗𝙚𝙨̌𝙖𝙡𝙣𝙞𝙠𝙪 slovenskega pisatelja 𝗕𝗼𝗿𝗶𝘀𝗮 𝗣𝗮𝗵𝗼𝗿𝗷𝗮 (1913–2022), rojenega v Trstu. Dogajanje je umeščeno v šolski prostor v času fašizma in pripoveduje o kruti kazni, ki doleti slovensko deklico, ker govori svoj materni jezik. Epizoda razkriva vsakdanjo brutalnost ideološke represije, ki je zaradi tematizacije otroštva še toliko bolj pretresljiva. Film izriše fašistični režim in njegovo »italijanizacijo« ne le kot sistem prepovedi, temveč kot obliko preganjanja – kot proces, v katerem krivda izvira iz same jezikovne identitete. S poudarkom na jeziku kot orodju izbrisa zgodba preseže svoj zgodovinski okvir in pridobi univerzalno razsežnost. Te teme, globoko zasidrane v specifični stvarnosti Trsta in Krasa, so upodobljene z animacijsko tehniko rotoskopije, ki se nahaja na presečišču risbe in resničnosti.

Razstava 𝗝𝗨𝗟𝗞𝗔: 𝗞𝗮𝗷 𝗷𝗲 𝘃 𝗶𝗺𝗲𝗻𝘂? izhaja iz osrednjih tem animiranega filma in Pahorjeve črtice ter jih razvije v širšem kontekstu. V ospredje postavi materni jezik, nasilje nad manjšinami in zgodovino fašizma na njegovi vzhodni meji. Skozi niz kontrapunktično zasnovanih intervjujev z zgodovinarko 𝗠𝗮𝗿𝘁𝗼 𝗩𝗲𝗿𝗴𝗶𝗻𝗲𝗹𝗹𝗮, filozofom in sociologom 𝗠𝗶𝗿𝘁𝗼𝗺 𝗞𝗼𝗺𝗲𝗹𝗼𝗺, pisateljem 𝗠𝗮𝗿𝗰𝗼𝗺 𝗕𝗮𝗹𝘇𝗮𝗻𝗼𝗺 in pisateljico, novinarko in soavtorico Pahorjeve biografije 𝗖𝗿𝗶𝘀𝘁𝗶𝗻𝗼 𝗕𝗮𝘁𝘁𝗼𝗰𝗹𝗲𝘁𝘁𝗶 odpira prostor za različne interpretacije in razmisleke, ki segajo onkraj konkretne zgodbe ter se dotikajo aktualnih družbenih vprašanj. Zgodovinska izkušnja Julijske krajine in položaj jezikovnih manjšin v času fašizma ponudita izhodišče za širši pogled na sodobni svet, v katerem je skrb za pravice manjšin neločljivo povezana z vprašanji enakosti in demokracije. Vsak intervju je zasnovan kot dialog med besedami in podobami, ki gledalca popelje v specifično geografsko, a hkrati simbolno in metaforično krajino.

Valeria Cozzarini je diplomirala iz slikarstva na Akademiji likovnih umetnosti v Benetkah (2006) in se izpopolnjevala na Evropskem mojstrskem tečaju animacije na Mednarodni akademiji za medije in umetnost v Nemčiji (2008). Bila je izbrana za eno od rezidenčnih umetnic v okviru programa za umetnike v rezidenci sklada Fondazione Bevilacqua La Masa v Benetkah (2009). Izvedla je vrsto umetniških projektov, med drugimi Circle (Krog), eno-tedenski multimedijski performans v galeriji Exchange Gallery v Newlynu (VB) in projekt A(irpo)RT v okviru umetniške rezidence v južni Nemčiji. Eksperimentalni kratki film Spaces of Solitude (Prostori samote) je nastal v produkciji ZKM (Centra za umetnost in medije) v Karlsruheju (Nemčija). Umetnica je prejela prvo nagrado na filmskem festivalu Cortinametraggio (2016) ter nagrado za najboljši umetniški video na filmskem festivalu Expression Art Movie (2017). Leta 2025 je zaključila kratki animirani film Julka, ki je nastal v produkciji Arsmedia.

Atej Tutta je magistriral na Akademiji likovnih umetnosti v Benetkah, kjer je od leta 2009 do 2014 poučeval kot izredni profesor. Njegovo delo zaznamuje predanost interdisciplinarnemu dialogu in odprtost do teoretskih in umetniških eksperimentov, kar spodbuja stalno obnavljanje oblik, jezikov in metod v njegovem ustvarjalnem procesu. V okviru uprizoritvenih umetnosti redno sodeluje s filozofi, koreografi in gledališkimi režiserji (B. Kolenc, J. Verbruggen, V. Möderndorfer, E. Miler idr.). Njegov najnovejši performativni projekt s S. Nešković Peršin je bil predstavljen mednarodno po Evropi, Združenih državah Amerike in na Japonskem.

Razstava je nastala v sodelovanju z Društvom slovenskega animiranega filma.