Anna Pontel, diplomantka beneške Akademije lepih umetnosti, se od študijskih let izraža v različnih medijih: risbi, skulpturi, instalaciji in performansu. Sprva je v svojih risarskih delih s precejšnjo mero ironije upodabljala potrošne predmete modnega sveta, za katere je dobila navdih pri barbiki, igrači, ki je več kot pol stoletja predstavljala ideal ameriške lepote. Kmalu pa so risbe oblačil in modnih dodatkov dobile skulpturalno obliko: bodisi v obliki kvačkanih oblačil iz svilenega papirja bodisi tridimenzionalnih oblek, narejenih iz žice, prekrite s svilenim papirjem, ki so bile “ukrojene” za namišljena telesa. Osrednja tema avtoričinega raziskovanja namreč ni kompaktna kiparska forma, ampak zunanja struktura predmetov, njihov ovoj, ki obdaja prazen prostor in je v primeru človeškega telesa njegova “druga koža”. Po drugi strani pa avtorica obleko povezuje z bivanjem: telo pravzaprav “naseljuje” obleko, ki ne le pokriva in ščiti, ampak tudi govori, saj je vedno odraz družbe in kulture.