Nočne poti je vizualna pripoved o slovenskih krajih, ki jo je Jernej Skrt ustvaril v zadnjih petih letih. S panoramsko kamero je beležil bežne vtise banalne vsakdanjosti in dokumentiral čas, v katerem živimo. Kot je za zvrst ulične fotografije značilno, je posnel veliko število naključnih fotografij, nato pa je opravil strogo subjektivno selekcijo in podobe razvrstil v sklope osmih vsebinsko in/ali oblikovno povezanih posnetkov, ki oblikujejo zaključeno celoto.

Če primerjamo fotografije iz zadnjega Skrtovega cikla z njegovimi preteklimi deli – denimo fotografijami, za katere je leta 2008 prejel Emzinovo tretjo nagrado –, opazimo veliko razliko. »Kompozicijsko dinamičnost« in fotografiranje »skupinskega dogajanja v odprtem prostoru«, ki je bilo »vezivno tkivo« njegovih fotografij, so zamenjale statične podobe praznih cest, parkirišč, trgov, parkov in igrišč, kjer le redko opazimo mimoidoče človeške figure. Namesto dinamičnega utripa življenja v mestnih središčih, ki ga ustvarjajo ljudje, njihove geste, obrazni izrazi in medsebojne relacije, so osrednji motivi tokratnih posnetkov strgani reklamni oglasi, lutke v izložbenih oknih, cestne označbe, urbana oprema in prekriti avtomobili – motiv, ki nas nehote spomni na fotografsko zgodbo Roberta Franka o umrlem ameriškem optimizmu sredi šestdesetih let 20. stoletja. Da je v središču avtorjeve pozornosti prikaz prevladujoče atmosfere v naši državi, nekakšnega skupnostnega duha pesimizma, kažejo tudi podobe politikov, ki se nasmihajo s plakatov.

Nataša Kovšca